Any (kolumna)

Naslov sporočila: Any (kolumna) Sre Avg 26, 2009 5:53 pm

Heii
Lep pozdrav. Sem Nika in stara sem 18 let. Moja vzornica je Anahi. Moj dnevnik bom pisala čim več krat in ne bom pisala kaj se mi dogaja ampak moja mišljenja. Upam,da boste uživali ob branju mojega dnevnika. Pa še ena prošnja za moje bralce: Če bereš dnevnik ga pokomentiraj,če ne ne beri!

uživite dance

Naslov sporočila: Re: Any (kolumna) Sre Avg 26, 2009 5:58 pm

Kaj vse se zgodi,če sonca ni? In kaj se zgodi,če ljubezni ni?
Dan kot dan. Sliši se šumenje listja in žvrgolenje ptic. A nekaj ni vredu. Včeraj sem imela kondicijo,moč k začetku dneva,a danes je vse zaman. Sonca ni. A 1x mora padati dež. A 1x mora biti konec veselja.
Odpravim se na pot.
Ko pridem v šolo se mi zdi dan običajen kot vsak. Slišim pogovor sošolcev in tresk omar. A nekaj ni vredu. Včeraj sem se počutila prijetno in toplo. Ni te. A 1x moram pozabiti nate. A 1X moram vstran od tebe.

Veliko x rečemo,da je usoda vse hotela. A ni tako. Mi si sami krojimo usodo in svojo pot.
A krivimo tudi sonce,da ti ne gre vse prav? A krivimo tudi bolezen,da ljubezni ni v šolo?
Vedite,da preden se začnete zdirati na koga zakaj je naredil napačno stvar,najprej pri sebi prečistite,če niste vi tisti,ki delate narobe in boste mogoče tudi z le 1 besedo užalili prijatelja. Tudi on ima čustva.

Naslov sporočila: Re: Any (kolumna) Čet Avg 27, 2009 3:05 pm

Uspešni ljudje

ne razmišljajo o preteklih napakah, ne iščejo krivcev, ne odlašajo, se ne izogibajo odgovornosti, se ne izogibajo ljudem, ki jim prinašajo slabe novice, ne izkoriščajo drugih zaradi lastne koristi, ne dovolijo, da bi zaradi čustvenih izbruhov sprejeli slabe odločitve,
vse svoje moči ne osredotočijo zgolj na vrh,
upoštevajo dejstva, upoštevajo tudi nasvete (poleg lastnih občutkov)
bolj kot statusni simbol, visoke plače in nadzor so jim pomembni ljudje.

Uspešni ljudje se učijo tako, da se nečesa lotijo in to opravljajo.

Naslov sporočila: Re: Any (kolumna) Pet Avg 28, 2009 1:49 pm

Dva študenta sta bila, stoječ pod fakultetno zastavo, zatopljena v vročo debato:
»Ali ne vidiš, da je dejansko veter tisti, ki se premika in njegovo gibanje povzroča, da zastava plapola?« »Motiš se,« je dejal drugi študent, »saj vetra ne moreš videti. Kako lahko potem zaključiš, da povzroča gibanje zastave?« 013

Profesor filozofije, ki je po naključju prišel mimo, se je odločil prekiniti pogovor. Približal se je študentoma, povlekel dim iz pipe in dejal:
»Oprostita gospoda, ampak ali sta upoštevala naslednji argument: vajin um je tisti, ki plapola in se giblje.« 013

Kaj je profesor s tem mislil? Ali je ponujal rešitev problema, s katerim sta se ukvarjala študenta?

Da, a v obliki globoke resnice:
nič ni tako, kot mi vidimo, saj naš um ustvarja vse, kar vidimo v trenutku, ko to vidimo.
Torej ni druge resničnosti, kot smo mi sami.

Ta teorija, ki ji pravimo solipsizem, je dvojno koristna. Po eni strani nas ščiti pred lažnimi podobami, po drugi strani pa nam kaže pot k samospoznanju. Saj če moj um vpliva na vse (torej je vse), je razumevanje resničnosti enako, kot razumevanje samega sebe.

»Reality is just a point of view

Naslov sporočila: Re: Any (kolumna) Čet Sep 24, 2009 9:25 pm

Jehdi in Hassan sta bila trgovca in zelo dobra prijatelja. Jehdi je bil vesele narave in bolj lahkomiselen , medtem ko je bil Hassan resen in previden. Vendar pa ju je zdruzevala mocna vez prijateljstva, zato jima je tudi posel cvetel, saj se nista nikoli prepirala.
Nekoc sta se napotila v mesto Touria. Prispela sta na obrobje gozda, kjer ju je veliko drevje, vlazne skale in hladna senca kar vabilo k zasluzenemu pocitku. Jehdi je zaspal v trenutku.
Hassan je pogledal prijatelja, vzdihnil in si rekel: »V naravi je, pa spi tako mirno, kot bi bil v svoji lastni hisi. Jaz se bojim, da bi me kdo okradel. Ceprav tat mogoce ne bi odnesel veliko, sem raje previden. Konec koncev, clovek nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi.«
Tako je Hassan razmisljal o svojem strahu, ko je naenkrat opazil oso, ki je prilezla ven iz Jehdijeve leve nosnice. Osin skrivnostni ples ga je presenetil. Odletela je proti edinemu boru na skali, trikrat zakrozila in se vrnila k specemu Jehdiju ter mu zlezla nazaj v nosnico.
Ravno v tem trenutku se je Jehdi zbudil in v smehu rekel. »Hassan, ne bos mi verjel. Imel sem precudovite sanje. Predstavljaj si bor, ki stoji na skali, ravno tako kot tale, ki ga vidis. Osa je brencala okrog stebla in njena krilca so brnela, kot bi zelela povedati – tukaj moras kopati, tukaj moras kopati. Zacel sem kopati in nasel velik vrc zlatih kovancev . Nikoli v zivljenju se nisem videl toliko denarja!« »To pa so resnicno cudne sanje,« je odvrnil Hassan. »Ce bi bil jaz na tvojem mestu, bi kopal okoli tega bora tukaj.«
»Ubogi prijatelj, kako si naiven. Sanj nikoli ne jemljem resno. Tukaj je tako zelo vroce, da bi bilo kopati pravo mucenje. Prosim, nadaljujva s potjo.«
Vendar pa je Hassan vztrajal. »Jehdi, sanje kot so te, sigurno nekaj pomenijo. Ce ne bos ti kopal, bom pa jaz. Ves kaj sem ti predlagal? Prodaj mi svoje sanje.«
Jehdi se je zacel glasno smejati. »To je dober posel zame! Koliko mi ponujas zanje?«
»Rekel si, da tam lezi velik kup zlata. Jaz sem tvoj prijatelj in te ne zelim ogoljufati. Ti mi povej na koliko ocenis vrednost svojih sanj.«
Po kratkem razgovoru, sta se dogovorila za 300 kovancev.
»Se nikoli nisem sklenil takega posla. Toliko denarja za nicvredne sanje. Kako si lahkoveren, Hassan.« Prijatelja sta se odpravila k boru, ki jima ga je v sanjah pokazala osa. Jehdi se je zabaval ob pogledu na Hassana, ki se je na moc potil in trudil z lopato. Kopal je toliko casa, dokler ni zaslisal topega zvoka, kot bi udaril ob nekaj trdega.
Kako sta bila trgovca presenecena, ko sta odkrila loncen vrc, poln zlatih kovancev. Preden sta ga razbila, je Hassan ugledal napis blizu rocaja: »prvi od sedmih«.
»Prvi od sedmih. To pomeni, da je nekje zakopanih se sest takih vrcev,« je doumel Jehdi in zal mu je bilo, da je sklenil posel prehitro.
Tokrat sta oba kopala in seveda nasla se sest vrcev, do vrha napolnjenih s kovanci.
Hassan je postavil veliko gostisce sredi mesta in ga poimenoval Poln vrc. Zivel je kot bogat in zadovoljen moz vse do konca svojih dni.
Jehdi je prisel veckrat na obisk in pozdravil prijatelja z besedami: »Torej, Hassan, kako si? Prisel sem pogledat, kaj se je zgodilo z mojimi sanjami.« In prijatelja sta se v smehu potrepljala po hrbtu. Vendar pa se je vsakokrat Jehdi vrnil domov se bolj zalosten, saj je vedel, da ne more odkupiti svojih sanj.
Stvari se ves cas izmenjujejo in prodajajo. Vendar pa se dolocenim stvarem ne da odreci, ne da bi to imelo za posledico nepopravljivo izgubo za osebo, ki se stvari odrece. Nase sanje so nase stvari, tako osebne, tako drage nam, da morajo ostati zive, privite k srcu, kjer cakajo na boljse dni. Z njimi se ne bi smelo trgovati, saj nam dajejo zivljenje.

»Modrost je imeti tako velike sanje, da jih ne zgubis z oci.«
Zato vsi tuki uživite lajf

Naslov sporočila: Re: Any (kolumna) Pon Okt 12, 2009 6:05 pm

OMG morte pokomentirat moj novi look? Kk se vam zdi? Men je prelep!

Naslov sporočila: Re: Any (kolumna) Sob Okt 31, 2009 9:44 am

Jutra so spet postala hladna. S svežim jutranjim soncem, v katerem žari staro listje, z zanimivimi barvami, in s poudarjenimi kontrasti med svetlo dolino in potjo v zavetju dreves. Na vsakem koraku se odpre nov utrinek…
Any (kolumna) Sleme01m

Danes je najbolj strašljiva noč v letu, noč, ko se čarovnice, duhovi in ostala strašljiva bitja podajo na sprehod po Zemlji. Buuuuu! Skrajni čas je že za priprave, saj vas pred temi strašljivimi podobami reši le ena stvar – velika nasmejana buča.
Datum, ki si ga morate zapomniti je 31. oktober. Na ta dan se obvezno pazite črnih mačk, čarovnic, duhov in netopirjev, ki se bodo vsi zbrali, da praznujejo noč čarovnic ali "halloween". Ko pade mrak vsi strašljivci tesno zaprite okna, preverite ali so vhodna vrata zaklenjena, se skrijte pod svojo odejo in psssst … Malo bolj pogumni pa lahko pripravite noro zabavo, kamor boste povabili vse strašljive obiskovalce. V tem primeru pustite vrata široko odprta, na vhod pa postavite nasmejano bučo.

Halloween – mešanica kultur in stoletij

Pri nas noč čarovnic poznamo kot eno izmed kapric, uvoženih iz Amerike, ko se otroci našemijo, poslušajo grozljive zgodbice in po hišah prosijo za sladkarije.

Vendar je noč čarovnic ali halloween veliko več kot to. Je očarljiva mešanica kultur in stoletij: mešanica keltskega novega leta, romanskega praznika boginje sadnega drevja in sadja – Pomone in krščanskega praznika vseh svetih.

Konec poletja, začetek teme in mraza

Kelti, ki so živeli na tleh sedanje severne Francije in Velike Britanije, so novo leto praznovali 1. novembra. Dan poprej pa so praznovali Samhain, prehod obdobja svetlobe ali našega poletja v obdobje teme, tako da so svečeniki (druidi) darovali pridelek in kurili ognje. Plesali so okoli ognja in tako se je začelo obdobje mraza in teme. Verjeli so, da se duhovi umrlih, ta čas vrnejo na Zemljo, da bi poiskali še živeča telesa in se jih polastili za naslednje leto. Veljalo je namreč prepričanje, da je to edino upanje v posmrtno življenje. Seveda nad tem niso bili prav nič navdušeni še živeči, zato so se 31. oktobra oblačili v grozljive kostume ter bili zelo glasni – vse za to, da bi pregnali duhove, ki bi se lahko polastili njihovih teles.

Ko so na Otok vdrli Rimljani, so s seboj prinesli tudi svoja praznika: dan boginje Pomone, ko so se oblekli v kostume, sešite iz živalskih kož, in priredili parado ter praznik Feralia konec oktobra, ko so se spomnili svojih umrlih.

Dan, posvečen dušam umrlih

Šele krščanska cerkev je 1. november spremenila v dan, posvečen dušam umrlih. Na začetku so kristjani ta praznik praznovali z ognjem in paradami, oblečeni v angele, svetnike in hudiče. Tudi samo ime Halloween pravzaprav pomeni predvečer praznika vseh svetih (All Hallow Even ali na kratko Hallow E’en).

Samo ena stvar vas lahko reši v noči čarovnic, to je velika nasmejana buča, ki pa jo morate sami izrezljati. Zato, ko pade mak, prižgite svečke v bučah, oblecite maske duhov in strašnih vampirjev ter pripravite odštekano praznovanje. Na balkone in pred vhodna vrata obesite strašljive balone, nad vrata obesite pajkovo mrežo, sladkarije, ki ste jih pripravili za goste, duhove in čarovnice pa skrijte v strašššššššno posodo. Pa poglejmo, kdo si bo upal vzeti največ! In ne pozabite, najpomembnejša je nasmejana buča!
Any (kolumna) Sz5_noc_carovnic

Naslov sporočila: Re: Any (kolumna) Sre Dec 09, 2009 8:04 pm

Dragi moji. Končno se zavedam kaj pomeni živeti. Končno se zavedam kaj pomeni življenje. Tokrat bom pisala samo resnico in nič več. Že od malega imam težave z tem kako se redim. Torej pred tednom sem imela 48 kg,zdaj jih imam 56 kg. In mi je kar nerodno to pisati. Torej imela sem bolezen. Pri mojih 9-tih letih sem imela 50 kg. In to je trajalo do zdej...17 leta. Potem sem vzela dol hm....2 kg. No in to do zdeii...zdeii pa sem se spet zredila. Torej. Kje naj začnem? Ta bolezen je povzročala to,da sem pri 10-tih letih dobila menstruacijo. Prvo leto sem jo imela vsak mesec po 5 dni. Normalno za moje pojme. Potem pa sem jo začela izgubljati. V bistvu jo še imam zdaj 1x na 2 mesca po...1 dan. Občutki so grozni. No in pred 5-timi leti sem dobila še alergijo na laktozo. Laktoza so siri,mleko in podobne stvari. Torej mlečne stvari. In preiskave so trajale celih 5 let,da so ugotovili,da imam sploh laktozo. V torek-24.11.09 sem pa ponovno šla na preiskave. Rekli so,da je tokrat morda rak. Svet se mi je porušil,nasmeh zginil z obraza...
(se nadaljuje. to se mi je-se mi resnično dogaja.)

Naslov sporočila: Re: Any (kolumna) Čet Dec 10, 2009 5:45 pm

Any (kolumna) 20090213-20060725-most.besed

(beri prvi post!)
Svet se mi je porušil,nasmeh zginil z obraza...nisem znala,nisem vedela kako s tem. Nisem se nikakor morala sprijazniti,da je možnost,da je to v meni. Zadržala sem solze in čakala na konec,da bi že enkrat odšla iz ordinacije. Ko sem odšla nisem šla niti v "shooping",ki sem ga tako želela,nič. Nisem imela volje. Enostavno se mi je vse porušilo pred mojimi očmi. Od ordinacije pa do doma nisem spregovorila niti besede. Zdaj je delček mene zasedla grozna misel; Rak. Zdaj nimam zdravil,saj bi mi lahko še bolj škodovala. Vam povem kaj se mi dogaja brez zdravil? Bruham,boli me trebuh,drisko imam VSAK DAN! In se ne tolažim niti z mislijo,da morda le ni rak. Zakaj? Ker vem,da če ni rak je kakšna druga večja bolezen. VEM in VEDNO bom to vedela,VEDNO sem. Rada bi pozabila na to,a ne morem. To živi v meni in VEDNO bo.
HVALA vsem vam na forumu,da to berete. Zamislite si,da bi se to vam zgodilo. Porazno,za vsakega človeka-verjemite.

PS: Posebaj se še bi zahvalila Luciji (dulce maria-bebe),ki mi je namenila preveliko besed,ki so mi pomagale. Storila je tudi nekaj,kar ne bi smela a je-ZAME. Hvala ti. Upam,da se boš pobotala z *** ,saj konec koncev ne smem vplivati niti s tem na vajino prijateljstvo.

» lolish (kolumna)
» s.peLc^^ (kolumna)
» Colours.ofWILDlife ( kolumna )